Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil užas nad dobavo turških dronov "Skydagger" Kosovu, ki jo vidi kot brutalno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in resolucije Varnostnega sveta ZN 1244. Vučić je dodal, da po njegovem mnenju Turčija sanja o obnovi Osmanskega cesarstva.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zavrnil obtožbe izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da s podporo priznanju palestinske države spodbuja antisemitizem. Macron je v odprtem pismu poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati. Spor se je razplamtel po Macronovi izjavi, da bo Francija priznala Palestino.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v podcastu presenetljivo priznal genocid nad Armenci, ki se je zgodil pred 110 leti v Osmanskem cesarstvu. S tem je postal prvi izraelski premier, ki je uradno priznal ta dogodek. Izrael se je doslej izogibal priznanju zaradi odnosov s Turčijo, ki ne priznava genocida. Odnosi med državama so trenutno precej napeti.

V Izraelu so potekali množični protesti, na katerih so ljudje zahtevali takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. Protestniki so blokirali avtoceste in se zbrali pred uradom premierja Netanjahuja. Medtem ko se nadaljujejo pogovori o premirju, protestniki kritizirajo vlado zaradi ignoriranja Hamasovega odziva na predlog o premirju. Nekateri viri v vladi menijo, da je Hamasov odziv le trik. Sočasno izraelske sile nadaljujejo z napadi v Gazi, kar dodatno zaostruje napetosti.

Giorgia Meloni je pozvala Izrael, naj ustavi napade in vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu in omogoči dostop pomoči v Gazo. Hkrati se krepi gibanje BDS, ki poziva k bojkotu, dezinvestiranju in sankcijam proti Izraelu, pridružujejo pa se mu tudi zdravniki in filmski ustvarjalci. Pojavljajo se tudi očitki o sovraštvu do tistih, ki branijo Izrael. Meloni se je v Riminiju soočila s kritikami glede reforme pravosodja in poudarila, da jo bo nadaljevala kljub politiziranim sodnikom.

V podvodnih izkopavanjih ob obali Datçe v Turčiji so odkrili stoletja staro osmansko ladjo. Najdba, polna neprecenljivih predmetov, bo prispevala k boljšemu razumevanju osmanske pomorske zgodovine. Domneva se, da je ladja potonila med spopadom. Najdbe so tako bogate, da bi lahko napolnile celoten pomorski muzej.